Staro
Egipetska kultura (makedonski)
Vrsta: Seminarski đ Broj strana: 11 đ Nivo:
Gimnazija
Star ili Antički Egipet e
lulka na civilizacijata datirajći od 5.000 godina p.n.e. koja nastanala vo
dolinata na golemata reka Nil, vo Severoistočna Afrika. Zborot “Egipet”
poteknuva od terminot “dreven grad na Menfi”.
Grčkiot istoričar Herodot go narekol Egipet “
podarok na Nil” : sekoja godina vo letnite meseci, vodite na najdolgata
afrikanska reka, vtora vo svetot, se izlevale, poplavuvajći ja okolnata teritorija
ostavajći sloj od crna tiwa, bogata so organski materii i mineralni soli koi se
odlično prirodno đubrivo i koi ja pravat počvata mnogu plodna. Po povlekuvaweto
na vodata, ostanuvale virovi so voda i plodonosen talog (tiwa) koj bil mošne
pogoden za obrabotka i daval bogati prinosi na jačmen i žito. Za zgolemuvawe na
proizvodstvoto, od osobeno značewe bilo sozdavaweto efikasen sistem za
navodnuvawe ( gradele nasipi, ezerca i kanali, brani ) so koi se osiguruvalo
navodnuvawe na poliwata, no i odvodnuvawe pri golemi poplavi. Među drugoto, Nil
bil bogat so ribi i pretstavuval najdolg voden pat. Nil mu daval život na
Egipetskoto naselenie i bil mnogu važen vo životot na luđeto što bil obožavan
kako božestvo pod imeto Hapi. Herodot pišuval deka “ nikoj vo svetot ne gi
dobiva tolku lesno plodovite na zemjata, kako vo Egipet”. No realnosta bila
poinakva: samo so navodnuvaweto od Nil i povolnata klima razvojot na
egipetskata civilizacija ne bi bil vozmožen bez teškata i naporna rabota na
selanite. Zemjata što se navodnuvala od Nil ja narekuvale “crna” nasproti
“crvenata “ kako što ja narekuvale pustinata.
OPŠTESTVENO UREDUVAWE
Semejstavata združeni vo selski opštini gi
obedinuvale zaednički problemi i interesi, počnuvajći od irigacionite sistemi,
zaedničkite pasišta do nadvorešnite neprijateli. Selskite opštini se
obedinuvale vo pogolemi teritorijalni edinici - nomi ili okruzi, pri što
nomahot bil vrhoven vojskovodač, sveštenik i sudija, koncentrirajći ja
celokupnata vlast vo svojata ličnost. Pri krajot na četvrtiot milenium, vo
Egipet postoele okolu 40 takvi samostojni vladeteli. Nomasite vodele postojani
međusebni vojni za prevlast, a zarobenite protivnici ne gi ubivale, so što
postojano se zgolemuval brojot na robovite. Po tie dolgotrajni vojni, se
formirale dve pogolemi državi- carstva: Goren Egipet ( vo gorniot tek na rekata
Nil) i Dolen Egipet( vo deltata na Nil).
RELIGIJA
Religijata imala važna uloga vo životot na
narodot, počnuvajći od faraonot pa se do običniot podanik. Egipćanite imale golem broj božestva, a među niv
najvažni bile onie so nebesen ili sončev karakter, kako Oris. Oris bil bog na
Sonceto, pretstaven kako čovek so glava na sokol, a ponekogaš i kako sončev
disk so rašireni krilja na sokol. Toj go štitel čovekot od zlo, a negovoto oko
, koe često bilo reproducirano se smetalo za “iscelitel”. Najstarite božestva često
bile pretstavuvani vo oblik na životni, ili kako polovina čovek, polovina životno.
Ibisot , ptica koja bila široko rasprostraneta vo
okolinata na Nil, go pretstavuvala Tot, bogot na zborovite i pismoto.
Egipćanite mnogu gi sakale mačkite. Božicata mačka se vikala Bastet, a
nejziniot kulten centar se naođal vo Bubaste, kade što i bile posveteni stotina
mački od bronza i kade se nosele balsamirani mački.
...
---------- OSTATAK TEKSTA NIJE PRIKAZAN. CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU. ----------
MOŽETE NAS KONTAKTIRATI NA E-MAIL: maturskiradovi.net@gmail.com
besplatniseminarski.net Besplatni seminarski Maturski Diplomski Maturalni SEMINARSKI RAD , seminarski radovi download, seminarski rad besplatno, www.besplatniseminarski.net, Samo besplatni seminarski radovi, Seminarski rad bez placanja, naknada, sms-a, uslovljavanja.. proverite!